Otoški plazilci v nevarnosti: 30 odstotkom grozi izumrtje!

Otoški plazilci v nevarnosti: 30 odstotkom grozi izumrtje!

Kaj se dogaja v naravi na naših otokih? Kljub omejeni površini na le sedem odstotkov zemeljske površine so pravi raj biotske raznovrstnosti. Tu je svoj dom našla približno tretjina od približno 12.000 znanih vrst plazilcev. Sem spadajo fascinantna bitja, kot sta galapaška želva velikanka in komodoški varan. Na žalost so stvari videti črnoglede: okoli 30 odstotkom plazilcev na otokih grozi izumrtje, kar je precej nad svetovnim povprečjem, ki znaša dvanajst odstotkov. Kleine Zeitung poroča, da le približno sedem odstotkov znanstvenih študij od leta 1960 zajema ogrožene otoške vrste, kar je treba nujno spremeniti.

Kaj ogroža te edinstvene habitate? Velik del nevarnosti izvira iz človeških dejavnosti. Širjenje kmetijstva, krčenje gozdov in onesnaževanje močno obremenjujejo otoške ekosisteme. Invazivne vrste, kot so vnesene mačke, imajo tudi uničujoče učinke. Ti predstavljajo resno grožnjo, ker številni otoški plazilci niso razvili učinkovitih obrambnih mehanizmov proti plenilcem sesalcev. O mački, ki lahko na enem otoku poje več kot 90 kuščarjev na leto, je treba resno razmisliti. Smaragdna kača Principe, kritično ogrožena otoška vrsta, prav tako potrebuje nujno pozornost, saj je malo podatkov o njenem življenjskem slogu.

Invazivne vrste in njihove nevarnosti

Kakšne so nevarnosti invazivnih vrst? Po podatkih WWF je po vsem svetu več kot 37.000 tujerodnih vrst, od katerih jih je več kot 3.500 razvrščenih kot invazivnih. Te vrste se lahko ustalijo na novem območju in tako ogrožajo domorodne živalske in rastlinske vrste ter stabilne ekosisteme. Predvsem v Nemčiji je registriranih že 1015 vrst neobiot, ki so se naselile v naravi. Čeprav niso vsi neofiti in neozoji invazivni, lahko še posebej v času podnebnih sprememb močno porušijo ravnovesje v naravi. WWF opozarja na povečano širjenje tujerodnih vrst, čemur botruje segrevanje našega planeta.

Kako ocenjujete trenutno stanje biotske raznovrstnosti na otokih? Raziskovalci, kot je prof. Severin Irl z univerze Goethe, so ugotovili, da več kot 50 odstotkov vseh ogroženih vrst živi na otokih. Šokantno je, da so tri četrtine vseh dokumentiranih izumrlih vrst prebivalci otokov. V eseju v "Globalni ekologiji in ohranjanju" znanstveniki poudarjajo dramatičen položaj otoških ekosistemov in potrebo po sprejetju zaščitnih ukrepov.

Ukrepi za prihodnost

Kaj je treba storiti, da bodo naši otočani imeli možnost preživetja? Znanstveniki zagovarjajo popoln popis vrst na otokih. Le tako lahko razvijemo ustrezne naravovarstvene koncepte. Sodelovanje med nacionalnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi in neakademskimi viri lahko veliko spremeni. Vključevanje lokalnega prebivalstva je ključnega pomena za uravnoteženje ohranjanja narave in potreb ljudi. Potrebni so konkretni ukrepi za zaščito akutno ogroženih vrst in njihovih habitatov, da bi zagotovili preživetje naših očarljivih otoških bitij. Uni Frankfurt kaže, da se je treba osredotočiti na ohranjanje te edinstvene biotske raznovrstnosti.