Novi kopenski most na Tajskem: revolucija v svetovni trgovini je neizbežna!

Novi kopenski most na Tajskem: revolucija v svetovni trgovini je neizbežna!

1. novembra 2025 bo tajska vlada objavila odlične novice. Generalpodpolkovnik dr. Chaiyasit Tantayakul, strokovnjak za strategijo in obrambo, je v kitajskih medijih opozoril na načrte za izgradnjo kopenskega mostu med Indijskim in Tihim oceanom. To je pojasnil tudi premier Anutin Charnvirakul med govorom v poslovnem svetovalnem svetu APEC (ABAC) v Gyeongjuju v Južni Koreji.

Tema govora je bila "Potencial Tajske za spodbujanje trgovine, naložb in regionalne povezanosti." Ključna točka je bila namera Tajske, da se do leta 2030 pridruži Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Za dosego tega cilja je Charnvirakul orisal več strateških pobud za krepitev gospodarske konkurenčnosti.

Kraški deželni most

Kaj je Kra Landbrücke? Namenjen je vzpostavitvi neposredne kopenske povezave v dolžini približno 90 kilometrov med provincama Chumphon (Tajski zaliv) in Ranong (Andamansko morje). Projekt velja za alternativo prometni ožini Malacca, ki je dolga 800 kilometrov in pokriva 30 % mednarodne trgovine. V preteklosti je bil na tej točki predlagan kanal, vendar se je Tajska zdaj odločila zgraditi kopenski most, da bi prihranila stroške in čas gradnje. Začetek gradnje je predviden leta 2026, predaja v obratovanje pa je predvidena leta 2030.

Prednosti kopenskega mostu so pomembne: lahko bi zmanjšal razdaljo za ladijski promet vzhod-zahod za 1200 navtičnih milj in skrajšal tranzitni čas za šest do devet dni. Če bo šlo vse po načrtih, bo kopenski most pomagal pri obvladovanju 25 % ladijskega prometa v Malaški ožini in naj bi povečal BDP Tajske za 1,5 % in ustvaril več kot 300.000 delovnih mest.

Gospodarske in geopolitične posledice

Kitajska se prav tako zanima za projekt in bi lahko nastopila kot investitor, saj bi kopenski most lahko bil del pobude Belt and Road Initiative (BRI). Hkrati bi lahko Malezija in Singapur, ki sta močno odvisna od ožine Malaka, utrpela strateške pomanjkljivosti. Indija pa bi lahko imela koristi od krajših povezav do svojih pretovornih pristanišč. Geopolitične posledice so ogromne: ZDA, Kitajska, Indija in Avstralija bi lahko pridobile vpliv prek te nove trgovske poti.

Poleg tega bo tajska vlada prihodnja leta izkoristila za privabljanje mednarodnih vlagateljev, tudi iz Nemčije. Nemški veleposlanik v Bangkoku je že nakazal velik interes za vključitev nemških podjetij v projekt. Vendar pa skeptiki opozarjajo, da lahko zaradi prevlade kitajskih podjetij pri razvoju infrastrukture vpliv Nemčije ostane omejen. Obstaja tudi jasna perspektiva glede vplivov na okolje, ki jih je treba upoštevati pri tako velikem projektu, ter protifinanciranja.

Če povzamemo: Kraški deželni most bi se lahko izkazal ne le kot gospodarsko središče, ampak bi vplival tudi na geopolitične napetosti in nova partnerstva v regiji. Skratka, Tajska je na dobri poti, da se uveljavi kot most med oceani in s tem bistveno spremeni svetovno trgovino.

Tajska vlada bo še naprej spremljala in krepila svoje korake v tej smeri, da bo dobro postavljena v svetovni konkurenci. Za naše bralce bo vznemirljivo videti, kako se bo ta projekt razvijal in kakšno vlogo bo v njem imela Tajska.

Za več informacij si oglejte ta poročila: Narod Tajske, Economic Times, in Nemške poslovne novice.