Prihodnost Tajske: model BCG se bori proti podnebnim izzivom!

Prihodnost Tajske: model BCG se bori proti podnebnim izzivom!

Podnebna in trajnostna agenda je na Tajskem zelo priljubljena. Ob zavedanju izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, je tajska vlada leta 2021 uvedla model Bio-Circular-Green (BCG) za spodbujanje trajnostnega gospodarstva z nizkimi emisijami ogljika. Izvedba ni namenjena le podpori gospodarstva, temveč tudi krepitvi odpornosti na podnebna tveganja, kot so dvig morske gladine in ekstremni vremenski dogodki. Po navedbah thaipr.net naraščajoča podnebna tveganja še posebej prizadenejo kmetijski in ribiški sektor, ki jih povečujejo njihovi pomembni prispevki k lokalnemu gospodarstvu in prehranski varnosti.

Svetovna banka pa opozarja na ogromne gospodarske izgube. Izgube kmetijske proizvodnje bi lahko znašale med 2,9 in 5,4 milijarde dolarjev, medtem ko je ogrožena do 26,2 milijarde dolarjev vrednosti ribištva. Tveganja se povečujejo: toplotni stres bo močno prizadel oceanske ekosisteme in resno vplival na ribištvo. Glede na te izzive je bistveno razviti celovite strategije prilagajanja podnebnim spremembam in ublažitve ter vzpostaviti postopna javno-zasebna partnerstva.

Zeleno gospodarstvo kot strategija prihodnosti

Model BCG ni le odziv na podnebne spremembe, ampak tudi del širše razvojne strategije, ki spodbuja inovacije in tehnologijo. Tajska se je leta 2015 zavezala Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in zdaj napreduje pri ciljih ZN za trajnostni razvoj (SDG). Leta 2020 se je država uvrstila na 43. mesto med 165 državami v indeksu SDG – opazno povečanje s 55. mesta leta 2017, glede na bcg.in.th.

Zdaj so ključni sektorji, kot so kmetijstvo, wellness, energija in turizem, pozvani, da prispevajo h krožnemu gospodarstvu. Namen modela BCG je povečati konkurenčnost trajnostnih industrij, hkrati pa opolnomočiti skupnosti. Uspešna implementacija teh konceptov bi lahko povečala BDP za 1,0 % in hkrati ustvarila 160.000 novih delovnih mest.

Izzivi in ​​priložnosti

Kmetije na Tajskem se soočajo z izzivom zadovoljitve vse večjega povpraševanja po hrani – svetovno prebivalstvo naj bi do leta 2050 naraslo na 9,8 milijarde, kar zahteva 70-odstotno povečanje proizvodnje hrane. Za premagovanje tega izziva je nujno okrepiti standarde kakovosti in varnosti hrane. Povpraševanje po izdelkih na biološki osnovi naj bi do leta 2027 znašalo približno 350 milijard dolarjev, medtem ko naj bi tržni delež biokemikalij narasel s 6,5 milijarde dolarjev leta 2016 na 24 milijard dolarjev leta 2025.

Vendar se mora Tajska spopasti tudi z izzivi podnebnih sprememb, kot so naraščajoči stroški klimatskih naprav in izguba naravnih virov. Do leta 2050 bi lahko stroški prilagajanja znašali vsaj 1,6 % BDP. Kljub tem izzivom nudita trajnostna raba zemljišč in zelena infrastruktura priložnosti za zmanjšanje škode zaradi poplav in drugih podnebnih tveganj.

Z jasnim načrtom in odločno osredotočenostjo na zeleno prihodnost Tajska ne bi mogla samo zaščititi svojega okolja, ampak tudi okrepiti gospodarsko bazo in pridobiti skupnosti. Zanimivo bo videti, kako bodo te pobude obrodile sadove v prihodnjih letih.