Rop v Louvru: Po milijardnih tatvinah štiri nove aretacije!

Rop v Louvru: Po milijardnih tatvinah štiri nove aretacije!

26. novembra 2025 je svet umetnosti in zgodovinskih zakladov ponovno v nemiru. Če verjamete poročilom iz Bangkok Post, so v Parizu aretirali štiri osumljence, povezane s spektakularnim ropom cesarskih draguljev iz Louvra. Te aretacije so poleg obstoječih obtožb proti štirim drugim osebam.

Novi osumljenci, vključno z dvema moškima (38 in 39 let) in dvema ženskama (31 in 40 let), so vsi iz pariške regije. Navdušujoče je dejstvo, da se je prvotni napad zgodil 19. oktobra. V samo sedmih minutah je tolpa uspela ukrasti približno 102 milijona dolarjev vreden nakit. Veliko pozornosti so storilci poželi, ko so pod znamenito galerijo Apollo parkirali kombi s košaro, razbili okno in s kotnimi brusilkami prerezali vitrine.

Varnostna vprašanja v središču pozornosti

Kot kažejo dogodki, to ni prvič, da je bil Louvre na preizkušnji. Tatovi so za seboj pustili kraljevo krono, ki je nekoč pripadala cesarici Evgeniji, in pobegnili z osmimi drugimi kosi nakita, vključno z ogrlico Napoleona I. njegove druge žene, cesarice Marie-Louise. Odsotnost ukradenega nakita, ki še ni bil odkrit, postavlja vprašanja o varnosti v muzeju.

Kritizirani so bili predvsem varnostni ukrepi. Poročilo francoskega računskega sodišča je pokazalo, da številne muzejske umetniške sobe niso opremljene z nadzornimi kamerami. Medtem ko je prišlo do vloma, je bila nameščena le približno tretjina potrebnih kamer in prišlo je do "znatnih zamud" pri izvajanju varnostnih funkcij. Direktor Louvra je že obljubil ukrepe, vključno z več policijskimi in varnostnimi kamerami, da bi odpravili slabosti, ki so privedle do tega incidenta.

Iskanje mojstrov

Minister za pravosodje Gérald Darmanin je priznal pomanjkljivosti v varnostnih razmerah. Morda gre za primer organiziranega kriminala, čeprav državno tožilstvo trenutno preiskuje brez kakršnih koli dokazov o tujih povezavah. Strokovnjaki za umetnost se bojijo, da bi lahko ukradene dragulje bodisi pretopili ali ponovno izrezali; obstaja celo možnost, da bi se pojavili v shemi odkupnine.

Dejavnik, ki ga ne bi smeli podcenjevati, so ponavljajoča se varnostna opozorila, ki bi jih morali upoštevati od leta 2018. Louvre je dejal, da je za te varnostne ocene izvedel šele po napadu. To vodi do zaskrbljujočega vprašanja: kako varni so v resnici naši kulturni zakladi?

Skratka, aretacije in sam rop poudarjajo nujnost izboljšanja varnostnih ukrepov in ohranjanja integritete institucij. Ali je odgovorne za varnostne napake mogoče odgovarjati, bomo še videli, a mednarodna osredotočenost na Louvre je neizpodbitna. Incidenta nista le udarec po ugledu muzeja, temveč osvetljujeta tudi izzive, s katerimi se soočajo druge kulturne ustanove, kot npr. Euronewsweek in dnevne novice razjasniti. Tako politika kot družba sta poklicani k iskanju rešitev za varno kulturno dediščino.